Poškodbe hrbtenice

Na poškodbe vezi in zlom vretenc moramo pomisliti zlasti pri padcih na hrbet, glavo, zadnjico in noge, pri močnih udarcih v glavo ali neposredno v hrbtenico pa poškodbe vratne hrbtenice lahko povzročijo tudi nenadni močni sunki glave.

Poleg natega in pretrganja močnih medvretenčnih vezi lahko pride do izpaha vretenca in zloma telesa vretenca ali koščenega loka oz. odrastkov vretenc. Znaki in simptomi poškodbe hrbtenice so lahko prikriti, zato jih ne spoznamo ali jih celo spregledamo, zlasti če ima poškodovanec še druge poškodbe ali kadar je nezavesten. Pri vsakem poškodovancu, ki je nezavesten ali ima več poškodb, je zato vedno potrebno ravnati tako, kot da ima poškodovano hrbtenico!

Hrbtenjača je del osrednjega živčevja. Ob poškodbah in boleznih se odziva podobno kot možgani, živčne korenine pa so del perifernega živčnega sistema, zato je dogajanje pri poškodbah in boleznih podobno kot pri živcih.

Prva pomoč

Pri prvi pomoči je nepomembno, ali gre za izpah ali zlom hrbtenice. Vedno, ko nismo prepričani, da gre samo za zvin hrbtenice, ravnamo, kot da gre za težjo poškodbo. Potrebna je imobilizacija, bolnik naj med prevozom leži. Vedno imobiliziramo vrat s trdo opornico ali oporami za glavo (na transportnih nosilih). Za imobilizacijo trupa se v Sloveniji uporabljajo vakuumske opornice.

Poškodovancev iz vozil ne izvlečemo sami, razen kadar so neposredno ogroženi (npr. požar, utopitev). Pred izvlečenjem jim moramo imobilizirati vrat in trup, navadno imajo ustrezno opremo reševalci. Reševanje iz vozil je danes natančno in dobro načrtovano delo za izurjene, saj se po določenih postopkih vozilo dobesedno razgradi okoli poškodovanca, tako da ne pride do dodatnih poškodb.

Bolnike s poškodbo hrbtenice prevažamo imobilizirane leže v ustrezno zdravstveno ustanovo (bolnišnico). Zato vedno pokličemo tel. 112 in počakamo, da prevoz opravijo reševalna vozila!

V primeru, da se nezgoda zgodi na odročnih krajih, aktiviramo Gorsko reševalno službo  oz. prav tako pokličemo tel. 112.