Rane

Udarnine

Pri udarninah se ravnamo po kraticah angleške besede RICE (rest – počitek, ice – hlajenje, compresion – kompresijska obveza, elevation – dvig poškodovanega uda).

Čim prej po udarcu poškodovano mesto hladimo z ledom preko plastičnega kozarca ali krpe, če imamo na voljo, lahko uporabimo suhi led (pripravljena blazinica za hlajenje udarjenih mest), ki ga sestavljata amonijev nitrat in voda; z udarcem po vrečki sprožimo kemijsko reakcijo, ki ima za posledico hladilni učinek (na začetku približno 3 °C). Hladimo nekaj minut in nato nadaljujemo s krioterapijo (masaža z zdrobljenim ledom v plastičnem lončku) 10–20 minut, 2 do 4-krat na dan, 2 dni.

Kompresijski povoj (ne sme biti pretesen) dodatno preprečuje nastanek večje otekline in ob dvigu poškodovanega uda (elevaciji) dodatno zmanjšuje bolečino.

Zgodnje razgibavanje do praga bolečine omogoča hitrejšo in boljšo vzpostavitev funkcije. Izotonične, izometrične, izokinetične vaje pa omogočijo v večini primerov vrnitev v popolno funkcijo.

Rane

Na možne poškodbe in rane moramo pomisliti že pred poškodovanjem in se dobro izobraziti in opremiti z zadostno količino ustreznega materiala za oskrbo rane. Če material porabimo, moramo posrbeti tudi za obnovitev zalog.

Pri nudenju prve pomoči pri ranah je pomembno, da:
  • imamo čiste umite (razkužene) roke ali uporabljamo rokavice;
  • v rano ne dihamo;
  • ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz »domače lekarne«.
Pri oskrbi rane je potrebno razlikovati med:
  • površinskimi ranami (ne segajo skozi celotno debelino kože);
  • globokimi ranami (segajo skozi kožo v podkožje in mehka tkiva, kosti in sklepe);
  • smo nežni in preudarni.

Površinske rane (in ugriznine kot izjeme med globokimi ranami) izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oz. z vodo iz plastenke in jih zaščitimo s sterilno gazo ali obližem.

Pri prvi pomoči je pomembno, da se zavedamo, da se bo gaza prilepila in zasušila na rano, zato jo pred prevezo namočimo s fiziološko raztopino ali s hladnimi prekuhanimi kamilicami ali pa že v okviru prve pomoči uporabimo sodobne obloge za rane, ki so na voljo v lekarnah ali trgovinah s sanitetnim materialom.

Če odstranjujemo zasušeno gazo, povzročimo bolečine in pikčaste krvavitve, kar podaljša celjenje.

Preverimo cepljenje proti tetanusu!

Pri vseh globokih ranah pa ukrepamo v naslednjem vrstnem redu:

1. Preučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti)

2. Osnovni pregled poškodovanca
Izključimo pomembne pridružene poškodbe in obsežne krvavitve, ki ogrožajo življenje oz. vodijo v hitro poslabšanje zdravstvenega stanja. Pri hudi zunanji krvavitvi je potrebno takojšnje ukrepanje.

Pri zastoju dihanja in bitja srca (bolnik ne kaže znakov življenja) pričnemo s TPO. V primeru, da je poškodovanec nezavesten, ga namestimo v položaj za nezavestnega. Pri premikanju vedno pomislimo na možnost sočasne poškodbe hrbtenice.

Pri večjih ranah in poškodbah, ki jih ne moremo oskrbeti, pokličemo tel. 112.

3.    Natančen pregled rane
Pri bolnikih, ki niso življenjsko ogroženi, rane natančno pregledamo. Odkrijemo ranjeni del telesa tako, da vidimo vso rano.

4.    Zaustavimo krvavitev
Če iz rane krvavi, zaustavimo krvavitev
  • s kompresijsko obvezo,
  • z neposrednim pritiskom s prsti prek sterilne gaze.
5.    Rano sterilno povijemo in poškodovani ud imobiliziramo
Rano pokrijemo s sterilno gazo, ki naj sega primerno daleč preko robov rane. Pritrdimo jo s trikotno ruto ali povojem. Kot obvezo lahko uporabimo tudi čist, prelikan robec.

Ranjeni del telesa ali ud mora mirovati. Imobilizacija ublaži bolečine, preprečuje povečanje ali novo krvavitev in širjenje morebitne okužbe.

S poškodovancem se pogovarjamo, ga spodbujamo ter poskrbimo za ustrezen prevoz v bolnišnico. Če je rana obsežna in globoka, oz. v primeru drugih obsežnih poškodb (izpahi, zlomi, poškodbe notranjih organov), naj poškodovanec LEŽI! Pokličemo pomoč na številko 112.

Če poškodovanec ali opazovalec ob pogledu na rano omedli in se zgrudi, mu:
  • dvignemo noge;
  • odpnemo ovratnik in pas;
  • na čelo in vrat namestimo hladne obkladke;
  • nadzorujemo izraz poškodovanca, znake krvnega obtoka in dihanje
  • izključimo morebitne udarnine in rane.

Oskrba ugrizne rane

Rano moramo po ugrizu temeljito izprati z milom in vodo, nato ravnamo enako kot pri drugih ranah. Bolnika naj pregleda zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe in v antirabični ambulanti. Ugrizne rane obravnavamo kot močno okužene, čeprav še ne kažejo znakov vnetja. Ob oskrbi v bolnišnici jih ne smemo zapirati. Potrebni so čimprejšnji izrez rane in mrtvin, odvajanje izcedka iz rane (drenaža) in antibiotiki (aminopenicilin in metronidazol).

Oskrba rane v kateri je tujek

Tujkov v ranah ne odstranjujemo. Izjema so le zelo površinsko ležeči manjši tujki. V primeru, da smo na zelo odročnem kraju in da ima poškodovanec zgolj v kožo in podkožje zapičen trnek, ga lahko skušamo odstraniti s t. i. napredujočo tehniko: potisnemo ga naprej skozi kožo, ga odščipnemo ali stisnemo zalust in izvlečemo nazaj.

Pravilno nudenje prve pomoči pri amputaciji
Vsi ukrepi potekajo glede na splošno stanje bolnika (šok, nezavest, oskrba pridruženih poškodb).

Najprej poskrbimo za poškodovanca:
  • zaustavitev krvavitve in ustrezna oskrba rane (krna);
  • ukrepi proti bolečinam (imobilizacija), analgetik (nesteroidni antirevmatik).
Vrstni red ukrepov z amputiranim delom telesa:

1.  Amputirani del telesa zavijemo v sterilno gazo in ga položimo v čisto PVC-vrečko.

2.  V drugo vrečko natresemo kocke ledu ali zdrobljen led in vodo, da dosežemo temperaturo okoli 4 °C.

3. Obe vrečki damo v tretjo vrečko ali ustrezni transportni kovček, ki ga opremimo z:
  • osnovnimi podatki o bolniku in poškodbi:
  • ime in priimek bolnika;
  • starost bolnika;
  • poklic;
  • dominantna roka;
  • pridružene poškodbe;
  • kronične bolezni in zdravila, ki jih redno jemlje;
  • ura poškodbe;
  • mehanizem poškodbe (krožna žaga, skobelnik ipd.);
  • vsebina vrečke.

Če je amputirani del telesa zelo umazan in poln tujkov, ga lahko reševalec pred dolgim transportom spere pod hladno tekočo pitno vodo ali vodo iz plastenke. Dolgotrajno spiranje in brisanje pa lahko še dodatno poškoduje tkivo amputiranega dela, zato naj to strokovno opravi kirurg!

Prva pomoč pri nepopolni amputaciji
Pomembno je, da nepopolnoma odrezani ud naravnamo v fiziološki položaj (zaradi nepravilnega položaja lahko pride do motnje prekrvitve in dodatnih poškodb), zaustavimo krvavitev, rano povijemo, namestimo opornico (imobilizacija) in ruto pestovalnico (elevacija) in poskrbimo za prevoz v bolnišnico.